Kanal - kraj ob Soči nadm. viš. 103m, 1600 preb. Sedež občine Kanal ob Soči in središče srednjega Posočja.
pogled iz mojega ateljeja
Slikovito naselje na obeh bregovih Soče pod hribovjem Kanalski Kolovrat in planoto Banjšice; vpliv sredozemskega podnebja. Tu je izdolbla Soča, zaradi erozijske moči, precej široka korita; dolga so 400m in široka od 20 do 60m, globoka pa povprečno 10m. V juliju se odvija ribiška prireditev Kanalski klen, v avgustu pa tekmovanje v skokih s17m visokega mostu, nad mostom je na obeh bregovih znano in priljubljeno kopališče, ker se reka tu upočasni (večji del vode je speljan mimo v hidroelektrarno Plave), na desnem bregu pa deluje kamping Korada.V poletnih mesecih se na trgu Kontrada (ob cerkvi skozi podhod) odvija mednarodni FESTIVAL KONTRADA.
Prostor ob globokih koritih reke Soče je bil naseljen že v prazgodovini, Rimljani so na tej strateško pomembni točki postavili most. Pozneje se v kraju omenjajo:1264 utrdba,1336 "dvor svete Marije", 1350 pa most kot edini prehod čez reko. Kraj je prizadela beneško- avstrijska vojna 1615-17, udeležen je bil v velikem tolminskem puntu1713 (eden od voditeljev Ivan Miklavčič-Gradnik iz Ročinja), med 1. svet. vojno je bil precej porušen.
Osrčje naselja je bilo v srednjem veku vklenjeno v obzidje. Ohranjeni so 4 stolpi (bastijoni) nekdanjega obzidja; enega- na kontradi so preuredili v Galerijo Rika Debenjaka, rojaka- slikarja in grafika, enega je pa zaslediti v vogalnem stolpu gostišča Križnič (nekdanjega hotela). Stari del mesta stoji na ozki terasi levega brega Soče in ima okrog osrednjega trga Na placu in ob Gasi ozke ulice v sklenjeni zidavi. Na trgu stoji Neptunov vodnjak iz 1815; oblikovan je v tradiciji goriškega in je najkvalitetnejši trški vodnjak v Sloveniji. Nasproti, pod cedro so postavili doprsje rojaku iz Bodreža, alpinistu, vzgojitelju in kulturnemu delavcu, duhovniku Valentinu Staniču (N. Pirnat); na zgornji strani trga, ob Občini in Banki, stoji doprsje skladatelja Marija Kogoja (B.Kalin), po njem se imenujejo prireditve Kogojevi dnevi v septembru in oktobru. Most in trg obvladuje cerkev Marijinega Vnebovzetja z ohranjenim gotskim prezbiterijem (1430). Župnijska cerkev je bila grajena verjetno v 13. stol., po požaru 1632 so jo barokizirali in ji dogradili severno in južno kapelo. Okrog 1790 so ji dodali današnje umirjeno baročno pročelje in svojski zvonik, ki ima streho podobno kupoli svetega Petra v Rimu. Glavni oltar je kakovostno beneško kiparsko delo iz 1740. Novi del naselja ( grad) na višje ležečih terasah vključuje nekdaje grajsko poslopje, razpoznavno na enem od stanovanjskih objektov. Na zelenici (žardinu) ob izhodu proti N.Gorici stoji bronasti portet rojaka-slikarja Ivana Čarga. Pokopališka kapela sv. Ane ob robu mesta je poznogotska zgradba iz zgodnjega 16. stol s pravokotno ladjo, ravnim stropom in mnogokotno zaključenim zvezdastorebrastim prezbiterijem; veliki oltar je 1723 izdelal Goričan G. de Rossi.